lifestyle

Morm povedat, da o tem zelo pogosto razmišlam, samo ne iz razlogov, da bi se pretirano ubadal s to temo. Preprosto se mi zdi zelo zanimivo področje, na katerem posamezniki izkazujejo svojo pripadnost k neki socialni skupini. Ampak, vprašanje je, če je to dejansko potrebno? Če pogledamo podrobneje v bistvu človek s tem izraža svoje naravne nagone. Prvo, kar mi pade na misel je, želja po zanimanju nasprotnega spola. Vsakdo po njegovi živalski plati hoče samo eno - imoresionirat godno samičko, le-ta pa s svojik slogok izkazuje pripravljenost.
No, če pa zapustimo te živalske omejitve in omenimo, da je človek po naravi vendarle socialno in bolj razvito bitje, lahko ugotovimo, da je osebek v nekem okolju izpostavljen pritiskom mnenj (javno mnenje). V tako kompleksni družbi se hitro pojavi neko merilo, ki se podzavestno ukorenini v posameznikovo misel. Osebek, ki ne izpolnjuje pogojev, je izpostavljen manjši meri pozornosti in tako ne uživa vseh uhodnosti družbe. Načeloma ima moderna družba pravni okvir, ki osebke enakovredno usmerja in zmanjšuje razlike med njimi. Kljub temu, da obenem prepoveduje diskriminacijo, določene osebke (ki živijo v manjšini) pozitivno diskriminira.
Kot sem že prej omenil, se posamezniki poskušajo asimilirati v družbo, saj so brez nje nemočni oziroma uživajo večje ugodnosti v skupini. Tako se pojavijo različni stili oblačenja, vedenja, govora, itd.
Kar me pa tu zanima je, če obstaja nek univerzalen stil, oziroma vsaj želja po pripadnosti v vse skupine. Mogoče je to za nekatere preveč absurdno mišlenje, ker ti osebki povišujejo vrednost svoje družbene skupine. Načeloma pa so v pravni državi osebki - kot že prej povedano - vsaj pred zakonom enaki (do določene mere).
Torej, univerzalen stil? Ali obstaja?
Težko bi pritrdil na to vprašanje, zanikati pa ga tudi ne morem. Namreč, obstajajo posamezniki, ki si želijo članstvo in spoštovanje v katerikoli družbeni skupini, istočasno pa jih te skupine zavračajo, ker ne izpolnjujejo "pogojev" za vstop v to skupino.
Menim, da je kriva predvsem raznolikost kultur in ogromen vpliv medijev na ljudi. Toleranca je kljub velikim napredkom še vedno v primankljaju..
Če sedaj zaključim...vsaka osebna je dolžna enakomerno in enakopravno prejemati spoštovanje od drugih. To pa vključuje tudi toleranco. Biti priznan kot človek v globalni družbi je zanemarljivo. Bolj pomembno je, da si priznan v področju kjer igraš svojo družbeni vlogo, saj na tej temelji celotna družba. Če bi ta sistem podrli, bi znova prešli v začetno oz. t.i. naravno stanje, kjer ima vsak vse pravice in vse dolžnosti, ne uživa pa pravic in ugodnosti, ki mu jih ponuja skupnost.
Toleranca je torej graditelj družbe.

Published with Blogger-droid v1.7.1