Vse skupaj se je začelo s četrtkovim popoldnevom, ko me je nekako prešinila ideja, da bi z Anjo naredila en izlet. Ker se je petek zaradi prometa zdel precej ugoden, sva odpotovala na vse zgodaj zjutraj. Sonce je že precej pripelalo, midva pa sva divjala po avtocesti v avtu brez klime. Pot naju je nesla do Jesenic, Kranjske gore, čez Vršič, skozi Trento do kraja Soča, ki logično leži ob isto-imenski reki. Ker je čez poletje tam na dopustu babica, sva seveda obiskala najprej njo. Bila naju je zelo vesela (zdi se mi ko da pišem spis v tretjem razredu...damn). Peljala naju je na kosilo in tako dalje... Bližalo se je popoldne, nama pa se je porajala ideja, či bi drug dan obiskala še razstavo pop art umetnosti v Piranu.
Prespala sva pri babici, zjutraj me pa je zbudil telefon....klic zelo tečne matere, ki baje zaradi skrbi že dva dni ne spi. Zahtevala je, da greva nazaj domov. No, in odšla sva proti Ljubljani, meni pa je bilo zelo žal, ker sem Anji že nekaj časa nazaj obljubil to razstavo, sedaj pa je bila že tako blizu na dosegu, pa nisva šla. Predvsem so mi povročali preglavice zastoji na avtocesti. Do Ljubljane sva prispela po dveh urah, nakar sem si zaželel malce premora. Ustavila sva se pri meni, nato pa se odpravila do Jarš. Po daljšem počitku in spremljanju razmer na cestah, sva nekaj do petih krenila proti Piranu; tja sva prispela čez dobro uro in pol. Parkirala sva v novi parkirni hiši (ki bajdvej ni zastonj, ampak stane precej več kot garaža v Ljubljani. Kasneje sva tako ali tako opazila, da je spodnje starejše parkirišče še dražje. Pri tistem je potrebno za uro odšteti kar 5 eur. Zanimivo je, da naslednje ure niso cenejše. Tako stane tretja ura kar 15 eur. )
Vse do Tartinijevega trga sva prehodila z eno samo mislijo: soparnooooooo. Res, bilo je vroče in mučno. Končno sva prispela Do ciljne destinacije. Razstavljeno je bilo nekaj originalov znanih pop art umetnikov iz prejšnjega stoletja, ter precej preveč del iz tamkajšnjih delavnic. Premalo je bilo tudi konkretnih znanih del Andyja Warhola. (to je bilo vsaj njeno strokovno mnenje). Prav zato sva na anketi oba obkrožila oceno tri od petih.
Naslednja destinacija je bila trgovina s pijačo....ki...je ne bi omenjal.
Iz Pirana sva nato odšla v Portorož, parkirala, malo hodila, odšla. Divja noč, divja črna avtocesta. Via Ljubljana.
...
Peljem se sam. Poslušam glasbo. Cd. Nežen klavir. Ni prometa. Tema objema cesto.. Spim.
Ne, sj ne spim. Sparušujem se vsa čudna vprašanja...ravna Tržaška cesta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar