Ustava pravi:
143. člen
(pokrajina)
Pokrajina je samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena.
Pokrajine se ustanopvijo z zakonom, s katerim se določi tudi njihovo območje, sedež in ime. Zakon sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. V postopku za sprejem zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje občin.
Država z zakonom prenese na pokrajine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, mora pa jim za to zagotoviti potrebna sredstva.
To v bistvu pomeni, da imamo v ustavi začrtana navodila, kako priti do nove lokalne ureditve, uvesti jo pa nihče ne namerava. Čudno, kajti to nam določa najvišji akt v državi. Vse skupaj rad primerjam z izmišljenim primerom: Pred seboj držimo pravila za nogomet in se sprašujemo, zakaj nogometaši samo tečejo namesto, da bi brcali žogo. Žoga je sicer v pravilih dobro opisana, ne uporablja pa je nihče. Kje je potem smisel, da se jo sploh zapiše.
Je 143. člen naše ustave le mrtva črka na papirju? Bomo dobili pokrajine? Ali pa bo vse skupaj privedlo do noveliranja ustave, ker so nekateri osebki v državni oblasti preveč pohotni in se bojijo delček oblasti predati na nižjo raven. Obstaja pa tudi dejstvo, da je večina ljudi na oblasti enostavno premalo izobražena, da bi sploh lahko pomislila na kakšno razumno odločitev, kot je ta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar