S slušalkami v ušesih stojim pod streho postajališča, ter že precej nestrpno čakam na avtobus.
Kar naenkrat poleg mene pristopi nek starejši moški, na katerega sem postal pozoren, šele, ko je sredi lepega spregovoril. Vse kar sm zastopil iz tiste besedne zveze ali povedi, je bilo to, da je povezano s kitaro ki jo nosim na hrbtu. Iz levega ušesa iztaknem slušalko in ga prosim za ponovno vprašanje, ta pa odvrne: "đira..kere strune maš gor..?" Malo se zamislim in odgovorim, da imam Eliksir. Stari pa odvrne da teh strun ne pozna. Nato mimo postaje pride nek avtobus in ta moški z neurejeno brado nejevoljno sopiha kje je njegov avtobus. Nekako baje čaka na avtobus že pol ure...Nato se začne dvogovor:
Neznanec: kero kitaro pa maš to?
Jaz: Cort, električno.
Neznanec: kakšen ojačevalc pa maš?
Jaz: mam fenderja.
Neznanec: Kok močn?
Jaz: 60W
Neznanec: aha aha, pol kr seka..
Jaz: ja
Neznanec: aha aha a špilaš v kakšnem bendu?
Jaz: ja.
(malo pavze)
Jaz: pa vi igrate kaj?
Neznanec: ja, js pa igram bas....in to zlo dobr. Sm vadu 6 ur na dan.. Veš smo mel bend, hard&heavy smo špilal...Pomaranče smo bli...sj verjetn ne poznaš tega...se še nisi rodil sploh.
Smo posnel 4 albume.
Jaz: areeees? to je pa že kr..
Basist: ja ja...
Jaz: mi mamo tut bend. samo nismo še neki...smo komi začel..ne vadmo dost. mogl bi več vadt...
Basist: ja ja treba je vadt. drkat, po domač povedan. da je vse skupi usklajen.
In nato je navidez vinjen moški odšel prihajajoči liniji avtobusov nasproti, da bi ujel njegov avtobus. Takrat se se tudi jaz premaknil in pogledal če je slučajo nekje zadaj tudi moj avtobus..
Čakal sem še nekaj časa in na skrivaj vsake toliko pogledal kje je ta moški. Stal je le malo stran od mene in nazadnje sem ga videl na 25ki...
