Zakaj čustva? Zakaj so to del življenja...nekaj tako neizbežnega? Zakaj niso čustva samo dobra, vesela? Zakaj je potrebno toliko žrtvovanja za en prazen nič?
Zaradi teh čustev je vsak nasproti prihajajoč dan le še težji in bolj neizogiben. Naša usoda, ki baje ne obstaja je prikovana na življensko tablo polno ČUSTEV.
Zakaj nas, ljudi to slabi? Zakaj nismo enostavno imuni na to paranojo iz slabe vesti in pričakovanj? Vsa ta prihodnost, želje, neuresničene iluzije...vse to samo zaradi čustev?
Zakaj....
Veselje, ki je baje del pozitivnih čustev...nič posebnega? Zakaj vseeno žalost prevlada? Zakaj ni obratno? Kaj naredi žalost tako močno? Pomojem je to veselo čustvo ki se mu reče ljubezen.
In že je krog sklenjen...vsi smo obsojeni na trpljenje, zato ker imamo radi...
Naročite se na:
Objave (Atom)