Ta večer postla diši po teb, zavijem se v deko in stisnem v kot.
Spomnim se nate, ko ležala si tuki, zdj pa ostal je sam še tvoj vonj in lepi spomini. Draži me, ker zarad tega norem spat. Zakaj ne more bit vse preprosto in ti enostavno ostaneš pri meni? Zakaj se morm zvečer zadovoljit samo s sanjami? Zakaj ne more tut zvečer ostat vse v mejah realnega? Zato ker je verjetno pač tako...
Spremena si nekaj v meni. to Nekaj se je premaknl, cel moj svet se je obrnu v drugo smer. Niti dež tega ne more sprat, pa tut če je še tok huda nevihta...
Ni komentarjev:
Objavite komentar