ponedeljek, 12. julij 2010

Šesto dejstvo:
Enostavno ne pridete do odločitve, ali bi poletje preživeli zunaj ali znotraj? Obstaja enostavna rešitev. Izberite možnost Balkon in bodite polzunaj.

Sedmo dejstvo:
Trnuljčica je svojo dušo prodala Satanu, se tako zajebala in zaspała. Satan je bił s svojo nałožbo izredno zadovołjen.

Osmo dejstvo:
Lisica je zvita zver, zato se lahko do 10x ovije okoli drevesa.

Deveto dejstvo:
Beli golobi so zdravniki, golobi ostalih barv so pa Golobi (podpomenka besede ptič).

Deseto dejstvo:
Človek najpogosteje doji le po enega otroka naenkrat. Zakaj torej ženska nima le ene dojke?
Zato, ker če bi amazonke imele le eno, si druge ne bi mogle odrezati zaradi lažje uporabe loka.

Enajsto dejstvo:
Zakaj imajo ženske z juga brke? Ker so križane z moškimi.

Dvanajsto dejstvo:
Kaj napiše alkotest turku, ko ta pihne vanj?
Kebap.

Trinajsto dejstvo:
Havaji so japonski otok. Dokaz -> izgovor: havaiiii

Štirinajsto dejstvo:
Ali morda poznate ta občutek, ko poskušate odvreči razglednico v poštni nabiralnik, medtem ko zunaj zelo močno pripeka sonce, vam pa se čas ustavi, ker je v tem trenutku zapihal rahel vetrič in vam onemogoči vsakršen gib in željo po tem, da bi razglednico spustili iz roke v rumen zaboj?

Petnajsto dejstvo:
V slovenskem morju prebiva veliko vrst rib, predvsem pa tu uživa Morski tjulen....
(kopenski tjulen ne obstaja)

Šestnajsto dejstvo:
Riba v bistvu ni žival, ker ne diha s pljuči.

Sedemnajsto dejstvo:
Dlani si mažem s samoporjavitveno kremo, torej bom prvi človek, ki bo imel dlani temnejše od ostalih delov telesa.

Osemnajsto dejstvo:
Ne zaupajte ljudem, ki imajo več kot par oči. Vidijo lahko več kot si mislite. Kot naprimer to, da se v tistem trenutku ne morate odločiti kateri par oči bi radi gledali.

Devetnajsyo dejstvo:
Vsi emoti so zagotovo iz Nizozemske, namreč ljudje tam živijo pod gladino morja - v depresiji.

Dvajseto dejstvo: endoskopija, ki je slovensko zdravstvo ne financira.
Predlog: Ali si predztavljate prizor, ko lepo oblečen moški pride po ulici navzdol in si v naglici v rit zatlači varnostno kamero? Kako mora ta prizor izgledati iz vidika varnostnikov, ki na zaslonu opazujejo približajočo si črno luknjo, katera na koncu požre vsakršen kanček svetlobe in upanja, da se bo kdo še kdaj dotaknil te kamere.

Enaindvajseto dejstvo:
Ali morda kdaj opozaite, kadar rešujete križanke, da se število črk v besedi, ki jo imate v glavi, ne ujema s številom polj v križanki? Ste morda pomislili, da štejete tudi presledek na koncu besede? Odštejte presledek in beseda se bo ujemala.

Dvaindvajseto dejstvo:
Metafora: oljka
Ženska z lepimi lasmi.

Metafora: kurba
Zelo privlačna ženska z velikimi....očmi.

Metafora: kot želod
Lepa ušesa.

Ps: nova vrsta metafore: prestopna jambska metafora je ob enem metafora in primera (si kakor želod, kakor kurba).

Triindvajseto dejstvo:
Where were we when we weren't washing white widowed vampires? We were awkward.

petek, 2. julij 2010

My mistery facts

Prvo dejstvo:
Pozor! Konji se skrivajo v zelo zelo nizki travi. Naj vas velikost konja ne zavede, saj se le-ta spretno skrije v angleško travico. Od tod prežijo na mimoidoče nevedne prebivalce RS. Pazljivo, sodržavljani! Tudi, kadar imate občutek, da ste osamljeni je to le varka - they're always watching you!

Drugo dejstvo:
Ste že kdaj opazovali kravice, ki meni nič tebi nič ležijo na zeleni travici? Tudi tu ste se gotovo zmotili pri interpretaciji dogodka. Slovenske krave so še kako povezane z ozvezdjem. Preko rogov namreč locirajo vse planete v bližnji okolici zemlje in tako določijo smer neba na zemlji. To se kaže v izvrstni koordinaciji krave. Liska se znanstveno dokazano zmeraj uleže z desno stranjo trupa obrnjeno proti severu.

Tretje dejstvo:
Želve letalke! So posebna vrsta želve, ki je po mnenju znanstvenikov križana z veverico. To vrsto želv najdemo predvsem v bolj poseljenih predelih ljubljane, kjer pa se nahaja zadostna gostota drevja, ki je potrebna za letalske manevre letečih želv. Sedaj svarim predvsem prebivalce ljubljane, saj se ne zavedate v kakšni nevarnosti živite. Želva je kljub dvometerskemu trupu zelo hitra in dobro zakamuflirana v krošnjah. Ne boste je opazili....vsaj ne dovolj hitro, da bi za vas preostalo upanje za beg.
Se morda sprašujete kako želva pride na drevo? Eh, nič lažjega! Posebno dolgi kremplji na želvinih šapah omogočajo prav elegantno plezanje po drevju.
Kako želva napade: želva visoko v krošnji izbere svojo žrtev, ki se nahaja v okolici drevesa, nato pa sunkovito zajadra in se z močnim kljunom oprime žrtvinega vratu. To večino žrtev pokonča. Obstajajo le skromna poročila preživelih osebkov, kateri poročajo o nenadnem dogodku. Doslej je znano, da če želva zgreši oziroma ne onesposobi plena, hitro odskoči in se zarije v zemljo. Želva, ki je velika 2 metra in tehta dobrih 200 kg se v manj kot sekundi zarije v zemljo. Kdo bi si mislil?!

Četrto dejstvo:
Čudežni poniji! Poniji imajo zelo posebne zmožnosti. Poni je edina žival, katera ima sposobnost, da se ob udarcu na njej zlomi plastenka. Nikoli ne bi prišli na to idejo, kajne?
Ponijo so prav tako imenitni lovilci mrčesa. Z sunkovitimi skoki lahko poletijo tudi do 3 metre v zrak in ujamejo še tako hitro čebelo.

Peto dejstvo:
Park tivoli na prvi pogled deluje prav varen, če pa opazujemo okolico najdemo kojote, ki se skrivajo v nizkem grmičevju. Si mislite, da je morda kakšen ptič v grmovju. Motite se! Kojoti so zvite živali. Svoje žrtve preslepijo z oponašanjem ptičev, kar pomeni, da tudi čivkajo.
Always watch your back in Park Tivoli!

nedelja, 13. junij 2010

hah :D

I'm nobody! Who are you?
Are you nobody, too?
Then there's a pair of us — don't tell!
They'd banish us, you know.

How dreary to be somebody!
How public, like a frog
To tell your name the livelong day
To an admiring bog!

nedelja, 30. maj 2010

Po dolgem času

Ja, kokr že naslov pove, bom zdj po dolgem času neki napisu.

Dons je nedelja.

Dež pada.

Dan se je začek precej zgodej; ob 10:00 če sm bolj natančen. Po krajšem zajtrku sm se odpravu na širniiiiii internet in poiskal malce teoretičnega besedila, ki mi bo pomagal pri učenju za jutrišnjo maturo iz slovenščine. Mal za tem se ni nč pametnega zgodil...dokler se nism odloču, da si bom pustu bradico (bolj pesimistična ideja, ker me precej moti). Ammmmpak, pustimo se presenetit kok daleč bom pršu.
No, začelo se je tisto bistvo: slovenščina. Eh ja, če bi me kdo opazoval kako rešujem naloge in jih nato preverjam v rešitvah....Izgledalo bi bolj kot boj med mano in rešitvami...Neskončno bojevanje med resnico in resnico2....kar v bistvu sploh ni tako nepogosta stvar dandanes. Rešitve se prov nelogičneeee. Kdo si lahko tako razlaga kot nekateri, ki so "študirali" slovenščino....Ampak ta dež, ki je bil danes nekoliko drugačen kot ponavadi...Bil je nekaj čisto posebnega, neustavljivega, umirjenega, blaženega, božanskega ampak še vedno čisto preprost dež, ki enostavno, meni nič tebi nič pada, kakor da ga noben ne opazuje....jaz bi si tudi želel kdaj biti tak. Tisti trenutek zasanjanosti je bil povsem drugačen od trenutka, ko sem bil še ujet med mano in knjigo. Svet okoli mene se je obračal čisto počasi, in vse sile so bile izničene prav na meni - bil sem lebdečem stanju čisto globoko v svojih spominih. Trajalo je večno, dokler se ni končalo z zvenenjem telefona. Ta zvonec je v meni prebudil nekaj čisto drugačnega, predvsem pa raztegnil nasmešek na mojih ustih. Kdo bi si mislil, kako preproste stvari lahko človeka osrečijo, čeprav njihovo bistvo ni v povezavi s tem trenutkom. :)
Eh ja, spet slovenščina. Sej vse skupi spet ni tko zlo nezanimivo, ampak moja logika enostavno ne ustreza tej, ki jo od mene pričakujejo. Že dolga leta veliko nalog rešujem po "nasprotni teoriji", mojem posebnem postopku, pri katerem rešim nalogo po svoji logiki in nato enostavno napišem nasprotno rešitev od moje. Heh, dejansko deluje :)
Zdej pa je prišel tisti del, ko imam vsega dovolj. Potrebna je še psihična priprava za jutri...Ja, boljša je psihična priprava kot pa mučeče učenje.

Čeprav...moje znanje še ni tako zelo blesteče...Ampak bodimo optimistični in naredimo tole sranje jutr tko da bo groza :D
ups, ne sme bit groza. Tko, da bo izvrstno! :D

sreda, 24. marec 2010

Pač...

Zakaj čustva? Zakaj so to del življenja...nekaj tako neizbežnega? Zakaj niso čustva samo dobra, vesela? Zakaj je potrebno toliko žrtvovanja za en prazen nič?
Zaradi teh čustev je vsak nasproti prihajajoč dan le še težji in bolj neizogiben. Naša usoda, ki baje ne obstaja je prikovana na življensko tablo polno ČUSTEV.
Zakaj nas, ljudi to slabi? Zakaj nismo enostavno imuni na to paranojo iz slabe vesti in pričakovanj? Vsa ta prihodnost, želje, neuresničene iluzije...vse to samo zaradi čustev?
Zakaj....
Veselje, ki je baje del pozitivnih čustev...nič posebnega? Zakaj vseeno žalost prevlada? Zakaj ni obratno? Kaj naredi žalost tako močno? Pomojem je to veselo čustvo ki se mu reče ljubezen.
In že je krog sklenjen...vsi smo obsojeni na trpljenje, zato ker imamo radi...

....

I'm not afraid of dying, and that doesn't make me brave.. I'm just concerned about the loving ones...

....

That's why i'm so fucking scared to die and leave everyone who loves you behind and let them have empty hopes...