sreda, 29. december 2010

petek, 17. december 2010

best story ever

prej sva bla z anjo v city parku pa sm hotu jit tja k živalce prodajajo. in sva si zajčke ogledala. pol je blo tm neki s ful dolgo dlako k je anja trdila da je zajc, js pa da je zihr hrček (pač tak, ki je manjše sesalce); bil je pač morski švajn….in pol začne zajček naskakvat zajklo pa se anja takoj zadere: tegaaa hočm! ta je dirty!! in pol je zajkla pobegnla na strhco od hišce in ga zajebala.

ponedeljek, 08. november 2010

življenje je kurba

Kam potem, ko ima človek preveč idej, ko enostavno zmanjka papirja? Kam naj gre? Kam naj gre po novo, ko se staro črnilo popolnoma izjoče še na zadnje ostanke do roba popisanega pergamenta? Zakaj ga nihče ne brani pred to praznino, v kateri ne more ustvarjati? Zakaj mu nihče ne podari več časa? Zakaj...pa takk ogromno neskončno vesolje je, a vendarle omejeno? Je to človekova ovira? Je njegov um omejen, kot je tudi vesolje?


Zato pa vinček al pa dva, pa se najde rima tut na krokarja.
Ali je možno, da včasih stvari prepsosto nimajo naslova? Da so kot pesem, ki neomadeževano opeva lepe, tople misli, ampak taka pesem, kateri je avtor pustil dostopnost vsakomur, da jo zastopi, doživi, interpretira po svoje? V bistvu bi temu lahko rekli življenje, v katerem na žalost veljajo zakonitosti, predvsem pa družbene norme in neki totemi. Vsak problem, s katerim se srečujemo ni enostavno neka ovira. Mogoče pa v postopku, ko išemo pravo pot skozi neko težavo, naletimo tudi na napake, ki pa ne nujno odražajo nek globlji pomen, kot le-ta, da enostavno so. So te napake res vse odvečno, odpadno in vse prenasičeno kar pade iz nas? Morda pa svet vendarle ni tako "raven", ampak je veliko bolj barvit in izpopoljnjen s popačenji, katere lahko preprosteje imenujemo mreža napak življenja. Ta mreža je torej neizpustno dopolnilo k našemu vsakdanu. Iz tega lahko še sklepamo, da morda le niso vse stvari, ki jih naredimo absolutno pravilne. Tu bi uvedel še absolutni in relativno napako. Pri absolutni napaki bi zagotovo najprej pomislili na mladinski izraz "fail" oz. "epic fail", torej neko popolno zmoto. Ampak ali je to res zmota? Ali naše življenje sploh dopušča zmoto? Menim da ta termin v filozofiji te stopnje ne more obstajati. Življenje je univerzalna množica, ki pokriva vse možnosti in tukaj preprosto ni opredeljenih negativnih možnosti.
Torej, ko preidemo k bistvu in pogledamo še na relativno napako, opazimo življenje še s horizontalnega vidika. Pogledamo naravnost skozi mrežo napak in pridemo do zanimivega spoznanja: družba in vsak subjek lahko dosegajo svojo perfektnost le na podlagi relativne napake. Namreč vsak pojem, vsak ton, vsak beseda izrečena s človeško intuicijo, smrtnostjo nas naredi tako posebno dobre vršilce posameznikove stroke. Tukaj ne gre za absolutno, perfektno ravnino, kjer so vse rešitve pravilne. Ne, namreč na tem področju so dejansko vse rešitve napačne. Iz tega pridemo do perfektnega absurda relativne napake in tako sklepamo, da je naše življenje ena sama napaka. Vsak umetnik v svojem izražanju uporabi tisto njegovo posebnost - človečnost, smrtnost, zmotnost in s tem doseže masterpiece. V neki umetniji ni namreč absolutne simetrije, barvitostio, zrcalnosti, temveč le en velik skupek zmote.

sreda, 13. oktober 2010

The comeback of stupid jokes

Preposto vprašanje: Kako si ženska razlaga, če ji partner pove, da ji iz ust zaudarja po likalniku? Likalnik, kot sredstvo za likanje, pravzaprav ni nič posebnega. Je samo pripomoček, ki izpolnjuje ene naših najnujnejših vrednot - izgled. Likalnik pravzaprav tako postane nek predmet vreden spoštovanja s strani partnerja. Če se sedaj vrnemo na začetno tezo, ugotovimo, da vonj po likalniku ni znak slabega obnašanja ali celo "kršitve" bontona, ampak povezava med urejenostjo in asimilacijo neke osebe v družbi. Kljub temu, da gre tukaj za povsem spoštovanja vredno situacijo, jo lahko vsak osebek interpretira drugače.
Pač ženska rada liže likalnik. Ne pozabimo, zima je mrzla, likalnik pa topel!

sreda, 22. september 2010

Moja čudna logikA

Torej, rad bi predstavil en preprost izračun na moj način:
Računamo 40% popust neke vrednosti.

Splošen postopek:
X = 100%
torej....X - (X/100 • 40)

Moj postopek, ki ga uporabim podzavestno:
X/2 = 50% -> (X/2) + ((X/2)/5)

No, sj ni neki zlo drugač....sam vseen heh
Nekateri mi pravjo, da rad kompliciram, ampak kompliciram samo relativno na opazovalca....še dobr, da berem knjigo o relativnostni teoriji ;)

petek, 17. september 2010

A: You shitty idiot. You banged my wife!
B: yeah? I didn't notice your name on her body...

sreda, 15. september 2010

Barvna slepota

Barvno slepi ljudje v bistvu ne vidijo ničesar razen barv.

ponedeljek, 16. avgust 2010

Random funkcija

Takole lahko tudi v našem vsakdanjiku uporabimo znamenito random funkcijo!

Kako najprej pridemo do rešitve, ki je 17?
NIČ LAŽJEGA...

(3 x pravljično število 9) - 4(rand) = 17

oziroma...

(3 x nepravljično število 7) - 3(rand) = 17

tako lahko pospolšimo.... (y x (pravljično - nepravljično)^2) - x(rand) = lim(x); x->∞

nedelja, 15. avgust 2010

Ježek je nočna žival

Važn da gre ježek tja čez haha

Debeli hrček

Je lep in vedno živahen. Če mu pride pred ali v kuhinjo kak vsiljivec, ga napade in to tako, da ga s svojimi ostrimi zobmi ugrizne in ga zlepa ne spusti. V svojih mošničkih, ki jih ima v ustih, zlahka prenaša hrano. Hrčki se hranijo s: korenjem, redkvicami in podobnim. Razen rastlinske hrane je tudi žuželke, kuščarice, mlade kače in majhne sesalce. Največja zanimivost pa je, da, ko hrček plava, si napihne ustni mošnjici in ima pri plavanju glavo vedno nad vodo.


Leteča krava

Evo, en moj prosti spis iz 4. razreda osnovne šole. Že takrat je bil razviden moj posebni čut za umetnost...

Vsak večer sanjam o kravi, ki se pase. Nekega dne je bila povsem čudna.
Mukala in stokala je po travniku in nenadoma kar poletela, letela je visoko, visoko, bila je že 10000 metrov visoko. Nenadoma se je utrudila in ni mogla več leteti. Začela je padati, bila je samo še 1000 metrov nad zemljo. Padla je na zemljo. Ker sem mislil, da se bo ubila sem zaprl oči. Ni bila mrtva, ujela se je na eno nogo, kakor mačka ki pade z drevesa. Naslednji večer zaradi krave spet nisem mogel zaspati. Oče mi je predlagal naj jo pomolzem. To sem tudi storil.
Zjutraj sem se zbudil. Bil sem čisto moker. Ugotovil sem, da mi je mleko - domišljija izteklo skozi uho. Figurico od leteče krave sem našel na tleh. Bil sem rešen groznih sanj. Zdi se mi nemogoče, da bi mi mleko priteklo skozi uho.




torek, 13. julij 2010

Štiriindvajseto dejstvo:
Ste se že kdaj vprašali, zakaj vas ne pobere ob misli, da uporabljate Windows računalnik?
Odgovor je čisto preprost. Zato, ker morda ravno vaš računalnik uporablja strojno opremo od Appla (think different). Nikoli ne boste prišli na samomorilsko idejo.

ponedeljek, 12. julij 2010

Šesto dejstvo:
Enostavno ne pridete do odločitve, ali bi poletje preživeli zunaj ali znotraj? Obstaja enostavna rešitev. Izberite možnost Balkon in bodite polzunaj.

Sedmo dejstvo:
Trnuljčica je svojo dušo prodala Satanu, se tako zajebala in zaspała. Satan je bił s svojo nałožbo izredno zadovołjen.

Osmo dejstvo:
Lisica je zvita zver, zato se lahko do 10x ovije okoli drevesa.

Deveto dejstvo:
Beli golobi so zdravniki, golobi ostalih barv so pa Golobi (podpomenka besede ptič).

Deseto dejstvo:
Človek najpogosteje doji le po enega otroka naenkrat. Zakaj torej ženska nima le ene dojke?
Zato, ker če bi amazonke imele le eno, si druge ne bi mogle odrezati zaradi lažje uporabe loka.

Enajsto dejstvo:
Zakaj imajo ženske z juga brke? Ker so križane z moškimi.

Dvanajsto dejstvo:
Kaj napiše alkotest turku, ko ta pihne vanj?
Kebap.

Trinajsto dejstvo:
Havaji so japonski otok. Dokaz -> izgovor: havaiiii

Štirinajsto dejstvo:
Ali morda poznate ta občutek, ko poskušate odvreči razglednico v poštni nabiralnik, medtem ko zunaj zelo močno pripeka sonce, vam pa se čas ustavi, ker je v tem trenutku zapihal rahel vetrič in vam onemogoči vsakršen gib in željo po tem, da bi razglednico spustili iz roke v rumen zaboj?

Petnajsto dejstvo:
V slovenskem morju prebiva veliko vrst rib, predvsem pa tu uživa Morski tjulen....
(kopenski tjulen ne obstaja)

Šestnajsto dejstvo:
Riba v bistvu ni žival, ker ne diha s pljuči.

Sedemnajsto dejstvo:
Dlani si mažem s samoporjavitveno kremo, torej bom prvi človek, ki bo imel dlani temnejše od ostalih delov telesa.

Osemnajsto dejstvo:
Ne zaupajte ljudem, ki imajo več kot par oči. Vidijo lahko več kot si mislite. Kot naprimer to, da se v tistem trenutku ne morate odločiti kateri par oči bi radi gledali.

Devetnajsyo dejstvo:
Vsi emoti so zagotovo iz Nizozemske, namreč ljudje tam živijo pod gladino morja - v depresiji.

Dvajseto dejstvo: endoskopija, ki je slovensko zdravstvo ne financira.
Predlog: Ali si predztavljate prizor, ko lepo oblečen moški pride po ulici navzdol in si v naglici v rit zatlači varnostno kamero? Kako mora ta prizor izgledati iz vidika varnostnikov, ki na zaslonu opazujejo približajočo si črno luknjo, katera na koncu požre vsakršen kanček svetlobe in upanja, da se bo kdo še kdaj dotaknil te kamere.

Enaindvajseto dejstvo:
Ali morda kdaj opozaite, kadar rešujete križanke, da se število črk v besedi, ki jo imate v glavi, ne ujema s številom polj v križanki? Ste morda pomislili, da štejete tudi presledek na koncu besede? Odštejte presledek in beseda se bo ujemala.

Dvaindvajseto dejstvo:
Metafora: oljka
Ženska z lepimi lasmi.

Metafora: kurba
Zelo privlačna ženska z velikimi....očmi.

Metafora: kot želod
Lepa ušesa.

Ps: nova vrsta metafore: prestopna jambska metafora je ob enem metafora in primera (si kakor želod, kakor kurba).

Triindvajseto dejstvo:
Where were we when we weren't washing white widowed vampires? We were awkward.

petek, 02. julij 2010

My mistery facts

Prvo dejstvo:
Pozor! Konji se skrivajo v zelo zelo nizki travi. Naj vas velikost konja ne zavede, saj se le-ta spretno skrije v angleško travico. Od tod prežijo na mimoidoče nevedne prebivalce RS. Pazljivo, sodržavljani! Tudi, kadar imate občutek, da ste osamljeni je to le varka - they're always watching you!

Drugo dejstvo:
Ste že kdaj opazovali kravice, ki meni nič tebi nič ležijo na zeleni travici? Tudi tu ste se gotovo zmotili pri interpretaciji dogodka. Slovenske krave so še kako povezane z ozvezdjem. Preko rogov namreč locirajo vse planete v bližnji okolici zemlje in tako določijo smer neba na zemlji. To se kaže v izvrstni koordinaciji krave. Liska se znanstveno dokazano zmeraj uleže z desno stranjo trupa obrnjeno proti severu.

Tretje dejstvo:
Želve letalke! So posebna vrsta želve, ki je po mnenju znanstvenikov križana z veverico. To vrsto želv najdemo predvsem v bolj poseljenih predelih ljubljane, kjer pa se nahaja zadostna gostota drevja, ki je potrebna za letalske manevre letečih želv. Sedaj svarim predvsem prebivalce ljubljane, saj se ne zavedate v kakšni nevarnosti živite. Želva je kljub dvometerskemu trupu zelo hitra in dobro zakamuflirana v krošnjah. Ne boste je opazili....vsaj ne dovolj hitro, da bi za vas preostalo upanje za beg.
Se morda sprašujete kako želva pride na drevo? Eh, nič lažjega! Posebno dolgi kremplji na želvinih šapah omogočajo prav elegantno plezanje po drevju.
Kako želva napade: želva visoko v krošnji izbere svojo žrtev, ki se nahaja v okolici drevesa, nato pa sunkovito zajadra in se z močnim kljunom oprime žrtvinega vratu. To večino žrtev pokonča. Obstajajo le skromna poročila preživelih osebkov, kateri poročajo o nenadnem dogodku. Doslej je znano, da če želva zgreši oziroma ne onesposobi plena, hitro odskoči in se zarije v zemljo. Želva, ki je velika 2 metra in tehta dobrih 200 kg se v manj kot sekundi zarije v zemljo. Kdo bi si mislil?!

Četrto dejstvo:
Čudežni poniji! Poniji imajo zelo posebne zmožnosti. Poni je edina žival, katera ima sposobnost, da se ob udarcu na njej zlomi plastenka. Nikoli ne bi prišli na to idejo, kajne?
Ponijo so prav tako imenitni lovilci mrčesa. Z sunkovitimi skoki lahko poletijo tudi do 3 metre v zrak in ujamejo še tako hitro čebelo.

Peto dejstvo:
Park tivoli na prvi pogled deluje prav varen, če pa opazujemo okolico najdemo kojote, ki se skrivajo v nizkem grmičevju. Si mislite, da je morda kakšen ptič v grmovju. Motite se! Kojoti so zvite živali. Svoje žrtve preslepijo z oponašanjem ptičev, kar pomeni, da tudi čivkajo.
Always watch your back in Park Tivoli!

nedelja, 13. junij 2010

hah :D

I'm nobody! Who are you?
Are you nobody, too?
Then there's a pair of us — don't tell!
They'd banish us, you know.

How dreary to be somebody!
How public, like a frog
To tell your name the livelong day
To an admiring bog!

nedelja, 30. maj 2010

Po dolgem času

Ja, kokr že naslov pove, bom zdj po dolgem času neki napisu.

Dons je nedelja.

Dež pada.

Dan se je začek precej zgodej; ob 10:00 če sm bolj natančen. Po krajšem zajtrku sm se odpravu na širniiiiii internet in poiskal malce teoretičnega besedila, ki mi bo pomagal pri učenju za jutrišnjo maturo iz slovenščine. Mal za tem se ni nč pametnega zgodil...dokler se nism odloču, da si bom pustu bradico (bolj pesimistična ideja, ker me precej moti). Ammmmpak, pustimo se presenetit kok daleč bom pršu.
No, začelo se je tisto bistvo: slovenščina. Eh ja, če bi me kdo opazoval kako rešujem naloge in jih nato preverjam v rešitvah....Izgledalo bi bolj kot boj med mano in rešitvami...Neskončno bojevanje med resnico in resnico2....kar v bistvu sploh ni tako nepogosta stvar dandanes. Rešitve se prov nelogičneeee. Kdo si lahko tako razlaga kot nekateri, ki so "študirali" slovenščino....Ampak ta dež, ki je bil danes nekoliko drugačen kot ponavadi...Bil je nekaj čisto posebnega, neustavljivega, umirjenega, blaženega, božanskega ampak še vedno čisto preprost dež, ki enostavno, meni nič tebi nič pada, kakor da ga noben ne opazuje....jaz bi si tudi želel kdaj biti tak. Tisti trenutek zasanjanosti je bil povsem drugačen od trenutka, ko sem bil še ujet med mano in knjigo. Svet okoli mene se je obračal čisto počasi, in vse sile so bile izničene prav na meni - bil sem lebdečem stanju čisto globoko v svojih spominih. Trajalo je večno, dokler se ni končalo z zvenenjem telefona. Ta zvonec je v meni prebudil nekaj čisto drugačnega, predvsem pa raztegnil nasmešek na mojih ustih. Kdo bi si mislil, kako preproste stvari lahko človeka osrečijo, čeprav njihovo bistvo ni v povezavi s tem trenutkom. :)
Eh ja, spet slovenščina. Sej vse skupi spet ni tko zlo nezanimivo, ampak moja logika enostavno ne ustreza tej, ki jo od mene pričakujejo. Že dolga leta veliko nalog rešujem po "nasprotni teoriji", mojem posebnem postopku, pri katerem rešim nalogo po svoji logiki in nato enostavno napišem nasprotno rešitev od moje. Heh, dejansko deluje :)
Zdej pa je prišel tisti del, ko imam vsega dovolj. Potrebna je še psihična priprava za jutri...Ja, boljša je psihična priprava kot pa mučeče učenje.

Čeprav...moje znanje še ni tako zelo blesteče...Ampak bodimo optimistični in naredimo tole sranje jutr tko da bo groza :D
ups, ne sme bit groza. Tko, da bo izvrstno! :D

sreda, 24. marec 2010

Pač...

Zakaj čustva? Zakaj so to del življenja...nekaj tako neizbežnega? Zakaj niso čustva samo dobra, vesela? Zakaj je potrebno toliko žrtvovanja za en prazen nič?
Zaradi teh čustev je vsak nasproti prihajajoč dan le še težji in bolj neizogiben. Naša usoda, ki baje ne obstaja je prikovana na življensko tablo polno ČUSTEV.
Zakaj nas, ljudi to slabi? Zakaj nismo enostavno imuni na to paranojo iz slabe vesti in pričakovanj? Vsa ta prihodnost, želje, neuresničene iluzije...vse to samo zaradi čustev?
Zakaj....
Veselje, ki je baje del pozitivnih čustev...nič posebnega? Zakaj vseeno žalost prevlada? Zakaj ni obratno? Kaj naredi žalost tako močno? Pomojem je to veselo čustvo ki se mu reče ljubezen.
In že je krog sklenjen...vsi smo obsojeni na trpljenje, zato ker imamo radi...

....

I'm not afraid of dying, and that doesn't make me brave.. I'm just concerned about the loving ones...

....

That's why i'm so fucking scared to die and leave everyone who loves you behind and let them have empty hopes...

petek, 26. februar 2010

pomaranče

Torej, čisto navaden petek, sicer rahlo deževen, a kljub temu prijeten...s šolsko torbo in kitaro se vračam od Anje domov in se na poti ustavim na Bavarcu kjer čakam 6B...
S slušalkami v ušesih stojim pod streho postajališča, ter že precej nestrpno čakam na avtobus.
Kar naenkrat poleg mene pristopi nek starejši moški, na katerega sem postal pozoren, šele, ko je sredi lepega spregovoril. Vse kar sm zastopil iz tiste besedne zveze ali povedi, je bilo to, da je povezano s kitaro ki jo nosim na hrbtu. Iz levega ušesa iztaknem slušalko in ga prosim za ponovno vprašanje, ta pa odvrne: "đira..kere strune maš gor..?" Malo se zamislim in odgovorim, da imam Eliksir. Stari pa odvrne da teh strun ne pozna. Nato mimo postaje pride nek avtobus in ta moški z neurejeno brado nejevoljno sopiha kje je njegov avtobus. Nekako baje čaka na avtobus že pol ure...Nato se začne dvogovor:
Neznanec: kero kitaro pa maš to?
Jaz: Cort, električno.
Neznanec: kakšen ojačevalc pa maš?
Jaz: mam fenderja.
Neznanec: Kok močn?
Jaz: 60W
Neznanec: aha aha, pol kr seka..
Jaz: ja
Neznanec: aha aha a špilaš v kakšnem bendu?
Jaz: ja.
(malo pavze)
Jaz: pa vi igrate kaj?
Neznanec: ja, js pa igram bas....in to zlo dobr. Sm vadu 6 ur na dan.. Veš smo mel bend, hard&heavy smo špilal...Pomaranče smo bli...sj verjetn ne poznaš tega...se še nisi rodil sploh.
Smo posnel 4 albume.
Jaz: areeees? to je pa že kr..
Basist: ja ja...
Jaz: mi mamo tut bend. samo nismo še neki...smo komi začel..ne vadmo dost. mogl bi več vadt...
Basist: ja ja treba je vadt. drkat, po domač povedan. da je vse skupi usklajen.


In nato je navidez vinjen moški odšel prihajajoči liniji avtobusov nasproti, da bi ujel njegov avtobus. Takrat se se tudi jaz premaknil in pogledal če je slučajo nekje zadaj tudi moj avtobus..
Čakal sem še nekaj časa in na skrivaj vsake toliko pogledal kje je ta moški. Stal je le malo stran od mene in nazadnje sem ga videl na 25ki...