kere sanje, fak..

No, kokr se spomnm, je blo nekje na slovenskem kjer se je vese začel. Odpravljal smo se na maturantski izlet in zato šli na en avtobus, ki je bil normalen za moje pojme. Nato smo se pelal in se ustavl pri eni zlo velki trgovini, ki je bla "zapuščena" (v bustvu samo nobenga ni blo notr, razn prodajalk na blagajnah) in se odpravl not. V trgovini smo si lahko zbiral kar smo hotl in vzel s sabo vse kar smo hotl. Kar se spomnm, je to, da sm hotu na konc nujno britvice vzet ker sm brivnik doma pozabu; enostavno sm jih hotu čim več vzet, sam so ble ful visok pa je blo težko (-.-). Pol smo šli mim blagajne vn, kjer so vse prodajalke sedele in čakale, da bomo normalno plačal, kljub temu da so vidla da noben ne bo plaču.... innnn sm eni prodajalki z mečem glavo odseku pa pol še roko (ful je blo dobr). Ena druga me je prijazno vprašala, (brez strahu, kt če bi bil normalen kupec) če bi rad še kj. Hitro sm ugotovu, da itak ne morm tok stvari vn odnest zato sm ji reku za denar. Z veseljem je odprla blagajno in mi rekla: "Evo, tuki maš 7000 EUR, sam so še mal tolarji vmes... :(". Mal sm biu začuden, ker je blo 7000 eur v kovancih v tok mejhni kovinski škatlci - bla je namreč mal večja k od rio mare konzerve... Ampak se nism sekiru in vzel tisto konzervo s 7000 evri in malo tolarji. Pol smo šli pa v avtobus in se odpelal.
Vozil smo se po eni ful strmi cesti navzdol, in sm zato vprašu vodiča kam gremo. Vodič mi je pa reku da gremo v Trst... Mal za tem k je to reku je avtobus pršu do morja in se po morju pelu.
Pol naprej se pa ne spomnm, al smo šli na ladjo, al na avion.