Prikaz objav z oznako sanje. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako sanje. Pokaži vse objave

nedelja, 13. marec 2011

Sanje

Okj, tele sanje so ble pa tok presentlive, da sm zdele k sm se zbudu kr mogu napisat. V bistvu mi sploh ni blo jasn kje sm pa zakaj sm tuki. o.O
Torej, prvi del se začne s tem, da sva bla js pa Uršič (pa vrjetn njegov fotr pa mogoče še kdo) na enmu vikendu sred enga gozda, okol so bli pa hribi. In pol nevem za kaj je že blo...in pol je biu kr naenkrat šok k je šou Tomaž k volkovom živet in je reku da bi tm ostal k je ful dobr. Nekega dne pol Tomaž pride s hribov in ga lih srečam v gozdu in pol je bil kr še moj mačk tm. Nevem zakaj je moj muc že umiru ampak mislm da sva neki nardila da se mu je vrat zlomu. Js sm biu valda čist iz sebe k žival še ni umrla, ampak sam ful trpela. Pa sm reku Tomažu naj ga fenta zdj in mu je stopu na glavo, pa mačk še zmer ni umru. Pol sm pa js mogu tja pridt pa sm prjel glavo pa jo mal obrnu...
Uglavnm, v nadaljevanju sanj izvemo, da je maček preživel haha
Pol sm šou tist dan s Tomažem in njegovimi volkci v hribe in od tam naprej nevem kaj se zgodi. (očitno sm se mal zbudu)
Nadaljevanje sanj se dogaja v moji sobi, kjer sm zvečer na računalniku in se pogovarjam z Anjo; menila sva se, da pride jutr do mene in da jo pridm do busa pospremt. Pri tem sm mel še eno nelogično dejstvo - mel sm dva računalnika na mizi in neki sm downloadu (manjša luknja v spominu). Šou sm v kuhno in naš muc je lepo ležu tm kt leži ponavad, zato sm ga samo na lahko pobožu, ker sm vedu da je mel zlomljen vrat.
In potem je blo jutro in sm šou pod tuš....potem sm se zbudu in ko naj bi šou po Anjo so se dogodki ful čudn odvijal. Načeloma naj bi bla sama ampak moja mami je kr spala, Anje pa ni blo, zapletat pa se je začel šele s tem, ko sm se v sanjah spomnu prejšnjih sanj in mi ni blo jasn zakaj sm tuki, če sm bil na vikendu. In pol se še bl zaplete k sm se zbudu in mi ni blo jasn zakaj sm zdj v postli če sm se lih prej tuširu...

sreda, 19. januar 2011

kere sanje, fak..

No, kokr se spomnm, je blo nekje na slovenskem kjer se je vese začel. Odpravljal smo se na maturantski izlet in zato šli na en avtobus, ki je bil normalen za moje pojme. Nato smo se pelal in se ustavl pri eni zlo velki trgovini, ki je bla "zapuščena" (v bustvu samo nobenga ni blo notr, razn prodajalk na blagajnah) in se odpravl not. V trgovini smo si lahko zbiral kar smo hotl in vzel s sabo vse kar smo hotl. Kar se spomnm, je to, da sm hotu na konc nujno britvice vzet ker sm brivnik doma pozabu; enostavno sm jih hotu čim več vzet, sam so ble ful visok pa je blo težko (-.-). Pol smo šli mim blagajne vn, kjer so vse prodajalke sedele in čakale, da bomo normalno plačal, kljub temu da so vidla da noben ne bo plaču.... innnn sm eni prodajalki z mečem glavo odseku pa pol še roko (ful je blo dobr). Ena druga me je prijazno vprašala, (brez strahu, kt če bi bil normalen kupec) če bi rad še kj. Hitro sm ugotovu, da itak ne morm tok stvari vn odnest zato sm ji reku za denar. Z veseljem je odprla blagajno in mi rekla: "Evo, tuki maš 7000 EUR, sam so še mal tolarji vmes... :(". Mal sm biu začuden, ker je blo 7000 eur v kovancih v tok mejhni kovinski škatlci - bla je namreč mal večja k od rio mare konzerve... Ampak se nism sekiru in vzel tisto konzervo s 7000 evri in malo tolarji. Pol smo šli pa v avtobus in se odpelal.
Vozil smo se po eni ful strmi cesti navzdol, in sm zato vprašu vodiča kam gremo. Vodič mi je pa reku da gremo v Trst... Mal za tem k je to reku je avtobus pršu do morja in se po morju pelu.
Pol naprej se pa ne spomnm, al smo šli na ladjo, al na avion.