Dnevnik
Dan 1 - morje z mami
Vse se je začel z mojim planiranjem kako bi najbol uresniču željo moje matere in jo pelu na morje. Destinacija je bla znana že prej; in sicer sva se odločila da obiščeva babico, ter ostale sorodnike, ki še živijo blizu Reke v nekdanji komunistični vasici po imenu Raša.
Ta vasica je v času komunizma služila precej zanimivim motivom. Sem so se namreč iz vse juge priseljevali rudarje z družinami, ki so delali v rudniku. Tako se je dobesedno na novo ustvarilo rudarsko mestece. Vse skupaj pa je bilo precej dobro planirano, kajti na koncu, kjer se reka Raša izliva v morje, je še danes veliko pristaniško središče, kjer natovarjajo
Trgetrazno blago na ladje. Malce naprej od pristanišča pa je še danes vasica s par hišami po imenu Trget. Tam se lahko pohvalijo z izjemno kulinarično ponudbo.
Če se vrnem k sorodnikom...babi Justina se je z možem in nevem že koliko otroki priselila iz Rogatca iz nevem že kakšnih razlogov. Iz pripovedovanj mi je znano le, da so bili tisti časi precej nevarni in so nekako pribežali na Hrvaško. Par let kasneje se je tu rodila moja mama. Babi Justina, ki jo sedaj nevemzakaj vsi kličejo Omama, še danes živi tu. Je precej trdoživa in vzdržljiva ženska v poznih 80ih letih. Rodila se je namreč leta 1923 v vasici blizu Rogatca. V osnvno šolo je hodila z enim znanim slovenskim pesnikom, katerega imena se trenutno nihče ne more spomniti. Je pa bil precej znan, saj so njegovo rojstno hišo pred leti prestavili nekam v bližino šole (gibljemo se okoli imena Jože...).
Z Omamo živi stric Martin in zanjo skrbi, ker je zardi bolezni primorana ostati na postelji.
Na Hrvaškem od ostalih bratov in sester živi še sestra Marija. Bratje Toni, Jože in Franc živijo v Sloveniji. Marija ima z možem hišo dobesedno sredi gozda, kjer oddajata apartmaje.
Najbližje letovišče je Rabac. Ima zelo lepe plaže s čisto vodo. Nekatere plaže imajo modro zastavo, ki je simbol za čistočo. Nima pa nobenega simbola za prostorost, ker se na te uboge plažice vsako poletje zgrinja na tisoče turistov. Ti tam ležijo kot pingvini in ti vzamejo vsakršno upanje, da bi prišel do plaže. Na tem koncu je res ogromno turistov. Pod besedo ogromno si predstavljam, da jih kar mrgoli.
Na ta konec hrvaške obale smo dokaj redno prihajali, ko sem bil še majhen.
Lahko bi si priznal, da sem mogoče res malce utrujen od več kot dvourne vožnje....ampak, ne. Vredu sem. Celo čutim potrebo, da bi se še malo peljal okoli. :)
Dan 2
Evo, zdj je mimo drugi dan na morju. Celo temperature se mi niso zdele previsoke. Na naši strani, kjer smo se kopali, je pihal veter in valovi so bili precej neenakomerno razporejeni po morju. Zaradi vetra sonca skorajda nisem čutil. Upam, da me ni ožgalo. (bom js to zjutri vidu). Vsaj z alergijo nisem imel težav.
Do sedaj sem napravil okoli 350 fotografij, ampak je sedaj tudi temu konec. Fotoaparat je namreč izpustil dušo! Veselim se predvsem zadnjih fotografij, ki so se mi zdele precej dobre. Drugače se pa mami ni mogla izogniti objektivu, ker sem jo parkrat slikal in ponavljal slikanjem, da bi ji bilo všeč....kljub temu ji ni bilo nič všeč, na kartici so pa vseene ostale vse poskusne fotografije.
Ves čas razmišljam, zakaj sem odklonil tisto Španijo. Menil sem, da bi mi šli ti ogledi na živce, zdaj pa samo še čakam, da se vrne domov. Noro jo pogrešam. Pogrešam večere ob morju, ki sva jih premalo prehodila, pogrešam tiste romantične večerje, ki na koncu postanejo precej neromantične, ker se ne morem odločiti za tapravo restavrcijo, pogrešam njeno bližino, njeno božanje mojih rok, ko jo objamem od zadaj. Manjka mi nasmeh, ko me pogedaš in hočeš pojest. Ahm, zakaj sem rekel, da ne grem s tabo...
Dan 3
Torej, je še jutro. Bolj natančno povedno je ura petnajst do devetih. Sonce je že precej visoko na nebu. Vročina udarja skozi okno. Dobro, da je Tinko lani kupil klimo in jo ob prhudi vročini prižge. Spal sem kot angleček. No, vsaj zbudil sem se tako. Tale kavč definitivno ni tako neudoben kot izgleda. Prav nasprotno. Sedaj me pa mati čaka z dvema mehko-kuhanima jajcema. Voooh, tega nisem jedel že vsaj deset let......no, sedaj jih ni več.
Kam danes na plažo? Ko pomslim ma včerajšnjo gnečo v Rabcu me kar mine da bi sploh plaval. Ampak...izgleda, da greva vseeno prej domov. Verjetno kar sedaj. Je sicer par ur prej kot sem pričakoval, ampak me ne moti. Tako ali tako ni preveč za početi tu. Če slučajno umreva od vročine, ko se bova brez klime vozila domov, so to moje poslednje besede xPInsertedImage.jpg
